“Pred približno desetimi leti, v zgodnjih dvajsetih, so se mi najprej na lasišču pojavile majhne rdeče in srbeče zaplate, ki kar niso hotele izginiti. Šel sem k zdravniku in mi je pripisal tekočino Elocom, ki jo je sicer uporabljal tudi moj oče, ki je imel podobno kot jaz te izpuščaje na lasišču, čeprav so njemu nastali redkeje in v manjši obliki kot meni. Elocom tekočina, pri kateri so me ves čas opozarjali, da tanjša kožo (kar me je full obremenjevalo), je stanje začasno sicer ustavila, ampak se je rdečica znova in znova vračala. Če je s tekočino nisem ustavil, se je širila praktično po celi glavi. Tekočina je bila sicer zoprna za uporabljat, ker noro peče ob stiku z ranjeno kožo (včasih je tako zapeklo, da me je kar glava bolela). Po nekaj letih tega približno znosnega obvladovanja se je prva rdečica pojavila na obrazu. Bilo je vedno huje in vse je dobesedno žarelo, potem pa sem obiskal prvega od petih dermatologov. Zoprno težavo, ki se pojavlja okrog 30-ega leta predvsem pri ženskah, a očitno tudi pri moških. Potem pa se je začela agonija. Ker mi je 1. dermatologinja predpisala antibiotike in neko kremo, po čemer ni bilo niti malo bolje, sem obiskal naslednjega dermatologa. Ta prva je delala v kliničnem centru na dermatološkem oddelku in ker tam vlada industrijsko jemanje pacientov po sistemu »hitro enega za drugim«, mi je bilo jasno, da se z mano ni veliko ukvarjala in da me je odpravila serijsko, z istim sistemom kot vse ostale. Češ, če imaš težave, ti pač predpišemo antibiotike. To bo rešilo stvar! Mah klinc bo! Prav nič niso rešili. No, drugi pa je bil zasebni (in plačljivi) dermatolog, ki pa mi je spet predpisal antibiotike in neke čudne kremice.
Ta tretji mi je priporočal 6-mesečno zdravljenje z nekimi zoprnimi tabletami (ne spomnim se imena tablet, čeprav v resnici sploh ni pomembno, ker itak ne pomagajo), ki so imele strašno zoprn stranski učinek: suhe ustnice. 4 mesece so bile tako suhe, da se jih ni z ničemer dalo navlažiti in sem porabil veliko denarja za najdražja mazila za ustnice, ki bi vsaj malo ublažile zoprno stanje. Ker se ni nič spremenilo s kožo in ker se ni dalo več tolerirati suhih (oz. dobesedno razklanih) ustnic, sem po štirih mesecih prekinil s »kuro« in nehal jemati zdravila. Četrti in peti dermatolog sta ponovno predlagala antibiotike, zato smo hitro končali »sodelovanje«.
Pri tem naj poudarim, da so bila moja lica in čelo več let živo rdeča in se jih praktično z ničemer ni dalo vsaj malo umirit. Dokler so bili ti trije deli obraza rdeči, je še šlo. Potem pa je lani spomladi (maja 2014) na mojem obrazu čez noč izbruhnil nov napad ali val rdečice, nekih čudnih pikic. Dermatolog je rekel: jejte antibiotike, da odpravite težave. Nič ni pomagalo. Celo poletje sem trpel in uporabljal pudre in skušal nekako zakriti to grozo na mojem obrazu, pri tem pa mi je pri vsesplošnem raziskovanju in iskanju rešitve pomagala prijateljica, ki je avgusta (3 mesece kasneje) na enem slovenskem forumu našla debato o tem, kar sem iskal vsa leta. Na forumu je tekla debata, v njej pa je bil vključen tudi Dominik Golenhofen, ki je trdil, da ta krema praktično 100% odpravi takšne težave s kožo, kot sem jih imel jaz. Ker so bili tudi komentarji nekaterih obiskovalk pozitivni, češ, da je rdečica dobesedno izginila, sem kremo nemudoma naročil.
Ko sem jo dobil v roke, sem jo v sekundi nanesel na obraz in že zelo kmalu čutil olajšanje. Kot da bi koža bila manj napeta oz. zategnjena. Manj »prižgana«. Zvečer še isti dan so mi domači rekli, da je moj obraz manj »zažarjen«. Drug dan je počasi rdečica izginjala. Pikice so izginjale. V dveh tednih je bila koža spet lepa in polna sijaja. V enem mesecu se na njej dobesedno nič več ni videlo, ni bilo več mozoljčkov in nepravilnosti. Ta krema kožo naredi čisto prerojeno.
Rdečica se mi je v zadnjih 14-ih mesecih še občasno ponovila oz. občasno se mi ponovi še kakšna rdeča pikica na lasišču, a z uporabo kreme dobesedno v enem dnevu ustavim dogajanje. Predvidevam, da je razlog v stresu, s katerim imam veliko opravka in nekega dne verjamem, da se bo moje ravnovesje v telesu uredilo, stres bom vsaj v problematični meri odpravil in se mi tudi težave ne bodo več vračale. Če pa se mi do takrat bodo, pa bom urejal s kremico. Jo imam vedno doma. Za vsak slučaj.
Kasneje sem izvedel, da imajo kremo na zalogi v Ljubljani v Dravljah, tako da jo zdaj iščem kar pri njemu. Stane 45 €, res je, da posodica ni velika, a je vredna več od čistega zlata ali diamantov.
Včasih srečam koga na ulici, ki ima rdečico, pa mu v očeh vidim zaskrbljenost in nesamozavest, pa bi mu najraje rekel, da imam rešitev zanj, a mi je nerodno, ker ne vem, ali se mu bo to zdelo grozno neprimerno vsiljevanje v zasebnost, zato predlagam, da se javnost obvesti, da SE TE TEŽAVE DA ODPRAVITI. Dermatologi namreč trdijo, da ne.”
